Domovina so spomini - Arcticae horulae

NAROD - Kar se narodi (Bezlaj). Z drugimi besedami skupnost, v katero si vržen (rojen) brez lastne volje. To dejstvo lahko tajiš, lahko se mu izmikaš ali se mu odrečeš. Pripadnosti narodu si torej ni mogoče izbirati po svoji volji ali po volji drugih. Nanjo si »obsojen« s samim rojstvom, kar pove tudi izvor besede. Pojav naroda kliče po državi, da se more v polnosti uresničevati.

DRŽAVA - Beseda, podedovana od naših najstarejših indoevropskih prednikov. Pomeni to, kar se sliši: Držati skupaj z vsemi možnimi izpeljavami z območja pojmov: obstojnost, trajnost, zanesljivost. Doslej nepresežena temeljna oblika vzpostavljanja kolikor toliko znosnih odnosov med narodi v globalnem merilu.

DRUŽBENA UREDITEV - Sistem podedovanih, dogovorjenih ali vsiljenih pravil in običajev, s katerimi se na podlagi tisočletnih izkušenj in spoznanj uravnavajo odnosi v družbi. Družboslovje zahodne civilizacijske sfere ločuje demokratične, dogovorne tipe družbene ureditve od totalitarističnih, diktatorskih. Za zgled demokratične ureditve navaja v prvi vrsti starogrško demokracijo in rimsko republiko, pred cesarstvom. To je seveda površna in napačna ocena. Dejansko stanje stvari v opevani grški zibelki demokracije je bilo zelo daleč od tistega, kar sodobni človek razume pod pojmom demokracija. V resnici je polis neusmiljeno zatiral kmete, ki so ga morali preživljati in zanj umirati v njihovih bojnih igrah. Podobno kot rimska preslikava te grške »demokracije«, je bila to demokracija in svoboda enih, manjšine, nagnetene v kočurah okoli areopaga oz. Kapitola, na račun suženjstva drugih, velikanske večine brezpravnega plebsa. Kasnejša cesarstva, monarhije in v najnovejši dobi komunističnoboljševistične socialistične ljudske republike, so bile zgledne naslednice take družbenopolitične prakse.
Edina znana družbena ureditev doslej, v kateri eni niso bili bolj enakopravni od drugih in ki se v ideji in v praksi ujema s sodobno predstavo o demokraciji, je slovenska država Karantanija, s svojo prakso subsidiarnosti, enakopravnosti, socialnih komponent, kar vse je bilo v polni meri uveljavljeno s pomočjo vaške samouprave (veča) in z udeležbo vsega ljudstva pri izbiri vojvode - kneza na Svatnah.
Sporočilo prastare slovenske družbene ureditve, da namreč suverenost ljudstva izhaja iz njega samega, je znal uspešno uporabiti Thomas Jefferson, tako da je z njim utemeljil pravico do samostojnosti Združenih držav in postavil temelje najuspešnejše demokracije vseh časov.

DELEGAT - Naprava, skoraj docela podobna vrsti homo sapiens, ki na določenem kraju ob določenem času dvigne enega svojih udov ali z njim pritisne na določeno mesto. Nima lastnega mnenja. Zato uživa velik ugled, ima prednosti na svojem delovnem mestu, izjemne možnosti napredovanja, izredne dopuste in popuste, dodatne dohodke, zastonj potovanja in počitnice, za konec, ko socialistična totalitarna družbena ureditev zgnije v lastnem zosu, pa mu demokratično izvoljena večina pomladnih poslancev izglasuje še predčasno privilegirano upokojitev.

POSLANEC - Predstavnik vsega ljudstva (Ustava RS 1992). Oseba, ki predstavi ljudstvu svoje poglede na zadeve javnega pomena in ga ljudstvo - če s svojimi stališči prepriča dovolj veliko število volivcev - izvoli na svobodnih splošnih volitvah. Po izvolitvi preneha z vsako drugo pridobitno dejavnostjo in se odpove vsem drugim pravicam in prednostim, napredovanju v poklicu ali poslovni uspešnosti, ter se posveti izključno opravilom, ki mu omogočajo, da se razsodno, po svoji vesti in v skladu s svojim predvolilnim programom odloča v parlamentu. Vse njegovo delovanje je javno, izpostavljen je javni kritiki. Če dosledno ravna po svoji vesti in upošteva interese države, si na vrat nakopava vse hujše zamere, ker interesi skupnosti (še posebej pa strankarskih veljakov!) nikoli ne ustrezajo vsem pripadnikom te skupnosti. Žlahtne ustavne sodnike samoupravnega porekla je poslanec demokratične države motil tako zelo, da so ga z nezakonito spremembo zakona o poslancih vrnili nazaj v samoupravne čase kardeljanskega odmiranja države.

POLITIČNA STRANKA - Združba posameznikov, ki imajo o določenih družbenih vprašanjih toliko podobna mnenja, da najdejo smisel v skupnem prizadevanju za udeležbo pri vzvodih oblasti, s čemer si zagotovijo razreševanje teh vprašanj po svoji meri. Večji ali manjši delež pri oblasti si zagotavljajo s predstavljanjem svojih stališč in načrtov v javnosti. Uspešnost celotnega njihovega delovanja se pokaže v številu izvoljenih kandidatov na vsakokratnih volitvah.

POMLADNE STRANKE - Fenomen s konca dvajsetega stoletja v tistih državah, v katerih je propadel najnaprednejši, realsocialistični družbeni model. Poseben primer te vrste so stranke, ki so nastale na ozemlju današnje države Slovenije in jih spoznamo po sledečih učinkih:
• Gradijo mostove tam, kjer razsodni ljudje vzpostavijo sanitarni kordon.
• Nosilcem totalitarne oblasti so z (ne?)preračunano kolaboracijo omogočile preživetje in z ustrezno maškerado ohranitev vseh vzvodov oblasti.
• Izglasovale so znameniti »španski kompromis«, katerega učinek bo (je) vse drugo prej, kot naše enakopravno članstvo v EU.
• Davkoplačevalcem so uspele naložiti plačevanje odškodnin žrtvam znotrajpartijskih obračunov, čeprav je za poplačilo dovolj partijskega premoženja, hkrati pa so ostale žrtve komunističnega režima pred vrati.
• Delegatom socialistične skupščine so izglasovale predčasne upokojitve, čeprav za to ni bilo nobenega utemeljenega razloga.
• Iz neodvisnega predstavnika vsega ljudstva, ki odloča po vesti in ni vezan na nikakršna navodila, so proizvedle izpopolnjeno kopijo socialističnega delegata, ki v skrbi za preživetje skrbno pazi, da glasuje v skladu z navodili tistih, ki mu bodo za nagrado po poteku mandata, če po nesreči ne bo ponovno izvoljen, zagotovili preživetje. Za nazoren poduk, kaj se jim utegne pripetiti, služijo tisti naivni poslanci, ki so mislili, da Ustava in zakoni veljajo za vse enako. Hkrati
• Pripadnikom komunistične milice, varuhu komunistične družbene ureditve, izglasovale množično predčasno (nagradno?) upokojevanje.
• V družbeno prakso so uspešno vrnile najodurnejše boljševiške manire v obliki »posočnine«, katere bistvena značilnost je, da meri ljudi po tem, kar je bilo nekoč prej. Do pogromov na ljudi zaradi njihovega porekla, je le še korak.
• Parlament spreminjajo v fašistoidno korporativistično predstavniško telo, ki bo požrlo samo sebe in sesulo državo.
• Iz parlamenta so naredile voljno orodje izvršne oblasti.

Uspešnih podvigov, ki določajo pomladno stranko na sončni strani, je še na pretek. Je pa vprašanje, do kod bo ljudstvo zdržalo, čeprav je že vajeno, da po »zimskih uricah« rada pride »pomladna pozeba« ...

V Ljubljani, 18. 1. 1999