 |
 |
 |
 |
 |
 |
Afera udba.net
08.05.2003
Komaj razumljivi molk v rubrikah pisem bralcev o aferi
udba.net več kot »molče trobenta« o marsičem. Ta nadvse zgovorni molk zastavlja
številna vprašanja, a na še več vprašanj glasno odgovarja.
Tudi ugibati je mogoče: kaj ta zlovešča beseda »udba« še
vedno vzbuja tolikšen strah, da omaga pero še tako zagnanih dopisnikov v
omenjene rubrike?
A naj ostanejo ob strani ugibanja pa tudi številna vprašanja
in odgovori – tudi tista, kako je mogoče, da razkazujejo svetovalci naših
najvišjih državnih organov tako pomanjkljivo znanje v zvezi z moderno
informatiko. Od vsega precej bolj pomembno je tisto, kar ves čas ostaja v
ozadju: kaj namreč dejansko pomeni v času digitalizacije in informacijske
revolucije (ki je – mimogrede – pometla s primitivnimi diktaturami, ki so
slonele na grobi sili in množičnem »kamenodobnem« ovaduštvu) postaviti na
»digitalizirani« ogled skoraj celotno polnoletno populacijo neke države.
O tem, kaj iz takega »darila z nebes« (ga ni razumnega
človeka – recimo med statistiki ali v tajnih službah – na planetu, ki bi si
kdajkoli upal pričakovati kaj takega!) lahko razberejo in dogradijo z drugimi
javnosti že sicer dostopnimi podatki mojstri družbenih raziskovalnih ved in –
kar je najbolj grozno – svojat po svetu, ki zna za svoja »mutna posla« nadvse
koristno uporabljati in precej bolje razume novodobna digitalizirana orodja kot
pa naši državni svetovalci, pa je zaradi ljubega duševnega zdravja bolje ne
razmišljati.
Ostaja upanje, da bo ta nepojmljiva (in nepopravljiva!)
svinjarija pobudila nekoliko bolj državotvorna razmišljanja, kot smo jim v vsem
času trajanja naše samostojnosti priča.
Ovaduhi
22.08.2006
Članek na 4. strani Dela (18.8.2006), kjer piše o ovaduški
romunski ministrici, bi morali pri nas sprejeti s kaj mešanimi občutki. Naša
šentflorjanska srenja se namreč lahko pohvali s kar nekaj spretneži, ki so prek
spleta »ovadili« skoraj vse polnoletne državljane naše države vesoljnemu
človeštvu in seveda tudi vsem mogočim tajnim službam, ki s takšno elitno zbirko
podatkov, zbranih na enem mestu, dobro vedo in znajo kaj početi.
Če pomislimo, kateri splošno znani kujoni so se v tistem
kritičnem času spreletavali na relaciji Ljubljana - Singapur - Avstralija/Nova
Zelandija, se nekateri izmed njih s tem »dosežkom« celo hvalili, in upoštevamo
njih položaje, nam morejo Romuni samo zavidati…
Osebni podatki
11.08.2006
Do neba odmeva v Šentflorjanariji, ker je neki zdravnik
pisal o zdravstvenem stanju dveh politikov, ki sta že po naravi pod
drobnogledom javnosti.
A vihar ne more preglasiti spomina in vprašanja, kje je bila
ta »zgrožena javnost«, kje so bili mediji, varuh človekovih pravic in varuh
osebnih podatkov, ko je vsem znana oseba z Nove Zelandije, skupaj z znanimi
pomagači, dala na svetovni splet bistvene osebne podatke praktično vseh
polnoletnih državljank in državljanov Slovenije. Zbir podatkov, ki so bili
dolgo časa na voljo vsem in vsakomur na Planetu, je omogočil že povprečni tuji
tajni službi, da si je naredila pravi rentgenski posnetek slovenske populacije.
Kaj vse lahko s takšno bazo podatkov naredijo CIA, da o Al Kajdi ne načenjam,
presega domišljijo navadnega Zemljana. A kljub protestu in prijavi na ustreznih
organih, ni bilo nobene reakcije. Niti sledu o občutljivosti za te reči, ki se
danes, ob neki efemerni zadevi, tako zborno manifestira.
Kakor da bi uradniška in medijska smetana že takrat vedela,
čemu in kateri oblastniški »frakciji« je objava udba-neta služila…