Velike družine diskriminirane

 

24.03.2004

 

Rad bi dodal, kar menim, da v pismu Martine Krečič, objavljenem pod gornjim naslovom, manjka.

Tisti, ki se odločijo za več otrok, so še posebej diskriminirani in prikrajšani pri pokojnini. Je namreč tako, da morajo hočeš nočeš ves svoj čas in vse svoje moči, pa tudi vse, kar zaslužijo, nameniti negi in vzgoji otrok (in šolanju!!!). Plačna, davčna in cenovna politika so pač tako naravnane. Tak je tudi uveljavljeni odnos do te vrste »motečih elementov« v družbi.

Zato je neizogibno, da starši iz takšnih družin, ko (če) dočakajo pokojnino, od nje nimajo kaj dosti, saj so morali službeno kariero največkrat žrtvovati za korist družine in so le stežka dosegali visoke pokojninske osnove. Če je eden od roditeljev zaradi otrok moral ostati doma (skrb skupnosti za otroka je tukaj izjemna!!!), pa je že tako nizko pokojnino treba še dodatno deliti.

In kaj je v tem tisto najbolj podlo v »družinski politiki«? Ti prikrajšani »izdelovalci davkoplačevalcev« namreč skozi davke, ki jih plačujejo njihovi »izdelki«, omogočajo visoke pokojnine in privilegije tistim, ki se s tako »nekoristno proizvodnjo« niso hoteli zamujati, marveč so hiteli od dobička in uspeha k novim pridobitnim zmagam, k visokim plačam, ugledu v javnosti in s tem k visokim pokojninskim osnovam, ki jim v novejšem času lahko dodamo še mnoge dodatne dohodke iz finančnega in materialnega premoženja. Vsemu temu so se morali starši številčnih družin odpovedati, lahko pa – če preživijo s pokojnino – zadovoljno opazujejo, kako davkarija s »socialnimi transferji« za one debele pokojnine prazni žepe njihovim otrokom.

Res, lepo je biti milijonar …

Ampak na koncu žarometi ugasnejo!